Če je na Mali Mojstrovki gneča, greš pa na Šitno glavo

Zadnje čase so se hribi kar malo izmikali. Načrti so že bili, vsaj trikrat, pa je vedno prišlo kaj vmes. Edino Ratitovcu je nekako uspelo. 

Tokrat pa se je vse poklopilo in z mami sva jo mahnili proti Mali Mojstrovki. Nekaj malega je bilo zadnjič govora o Tromeji, pa je potem mami vprašala, če na Mojstrovko pa ne bi šla. V sekundi so se mi zasvetile oči in plan je bil spremenjen.

Res sem komaj čakala. Po več kot tednu bivanja pod meglenim pokrovom je skok na Gorenjsko blazno blagodejen. Kar ostala bi še nekoliko dlje, če bi lahko (se tolažim s tem, da kmalu spet pridem). Zjutraj naju je seveda že pričakovalo sonce in za ta del leta kar pretople temperature. Na vetrovnem Vršiču sva startali pri štirih stopinjah. Razgledi pa že kar takoj bajni.

Pozabila sem že, kako se pot proti sedlu vleče - predvsem zato, ker je videti tako zelo blizu in imaš občutek, da boš hitro tam, pa se kar noče in noče približevati s tako hitrostjo, kot se ti zdi, da bi se moralo. Potrebne je bilo nekoliko previdnosti, saj je pot na nekaterih delih precej zlizana in posledično ledena, ampak je vseeno šlo brez problema. 

Malo pred sedlom pa je padlo vprašanje, če bi se mogoče raje usmerili proti Šitni glavi. Zakaj pa ne, tam še nisem bila, mir bo, je pa prav tako čez dva tisoč metrov. Nekaj jih je sicer sopihalo za nama, ampak so se kasneje usmerili proti najinemu prvotnemu cilju. Midve sva ga opazovali iz žabje perspektive in razgled je bil krasen. Pa na vse druge strani tudi.

Uživanje nama je nekoliko kvaril le močan mrzel veter, ki nama je skoraj odpihnil kakšno majico ali pokrovček od termovke. Ampak se nisva dali. No, mogoče sva bili na vrhu kakšno minuto ali petnajst manj, kot bi bili sicer, uživali sva pa vseeno. Le kako v tako krasnem dnevu ne bi? Ko se je vmes za trenutek ali dva veter umiril (na žalost nič več kot za toliko časa), je bilo prav prijetno toplo.

Okoli enih sva v dolini že pili zasluženo jutranjo kavo, še pod vtisi krasnih razgledov. Res je bil krasen dan in greh bi bil ostati doma. Ali v Ljubljani pod meglenim pokrovom. Še prehitro se bo treba vrniti tja ...