Po ne ravno zimskem Tolstem vrhu sva jo z Ajdo v nedeljo mahnili na dosti bolj zimsko Slivnico. In tudi dosti bolj sončna je bila (roko na srce, seveda je bil v nedeljo tudi Tolsti vrh sončen). Zjutraj se nama ni nič preveč mudilo, kar se je izkazalo za kar dobro odločitev, saj sva se nekje proti vrhu Slivnice poučili, da pozimi vsako nedeljo poteka tek nanjo s startom ob deveti uri. Tako sva se na poti navzgor samo čudili, zakaj dol teče toliko ljudi, gor pa nihče - odgovor sva dobili višje, ko sva prebrali obvestilo o vsakonedeljskem teku.
Tempo sva imeli nedeljski, prav nikamor se nama ni mudilo, pogosto sva se ustavljali in občudovali razglede. Pogledovali proti Nanosu, ker sva bili že skoraj pred enim letom, pa proti Triglavu, ki nekega dne prav tako še pride na vrsto (moram pa priznati, da vsaj pri meni ni tako zelo visoko na seznamu želja).
Ljudi je bilo veliko, kar sva pričakovali. Snega je bilo več, kot sva ga pričakovali, in na poti navzdol sva se morali nekaj časa bolj kot pogovoru posvečati temu, kam stopiva in kako, če nisva želeli pristati na riti. Gor še ni bilo takega problema. Najprej sva skočili na vrh, nato pa si v koči privoščili kavo in coprniški zavitek, na poti navzdol pa poiskali še coprniško jamo, a v njej žal ni bilo nobene coprnice, "samo" en geocache.
Nekje proti vrhu je Ajda dala idejo, da se zapeljeva še do gradu Snežnik, kar sva tudi storili. Pustili sva se poučiti o zgodovini gradu, izvedeli, kje na gradu je firbčnik, v kakšnih razmerah so delali pedentarji in kako je deloval telefon. Grad sva si ogledali od znotraj in od zunaj z vseh strani. In seveda tudi malo zakladkali.
Lepa nedelja je bila, čeprav po temperaturah res ne kaj dosti zimska. Sva pa vsaj od blizu videli več kot samo kakšno malo zaplato snega.
Ni komentarjev:
Objavite komentar