Da bodo imeli hribi svojo "omaro". Ker je tango za njih postal premajhen. To seveda ne pomeni, da se noč in dan samo še podim po hribih, nikakor. Resnici na ljubo bi si želela, da bi lahko tam zgoraj preživela več časa, kot mi uspe zdaj. Želja je namreč veliko - njihov seznam se kar daljša in daljša (kot pri knjigah), časa za izpolnjevanje pa še zdaleč ni dovolj.
(Ravno zadnjič sem ugotavljala, da bi potrebovala kakšna dva tedna jesenskega dopusta, ker je vreme za hribe letos radodarno kot jeseni že dolgo ne.)
Tale omara bo tako namenjena hribom. In hribčkom. In goram. In hribovskim željam. In lepim spominom. In fajn družbi. In prehojenim kilometrom in višinskim metrom. In kupu fotografij - brez tega v hribih seveda ne gre.
Prav vseh se že veselim in vesela bom, če se jih boste veselili z mano!
(Ravno zadnjič sem ugotavljala, da bi potrebovala kakšna dva tedna jesenskega dopusta, ker je vreme za hribe letos radodarno kot jeseni že dolgo ne.)
Tale omara bo tako namenjena hribom. In hribčkom. In goram. In hribovskim željam. In lepim spominom. In fajn družbi. In prehojenim kilometrom in višinskim metrom. In kupu fotografij - brez tega v hribih seveda ne gre.
Prav vseh se že veselim in vesela bom, če se jih boste veselili z mano!
Ni komentarjev:
Objavite komentar